Ajdini zapisi: Nostalgija in spomini

Tokratni zapis je drugačen. Predvsem je prežet z nostalgijo in s spomini. Ne vračam se rada v preteklost, a se tokrat bom, ker gre vseeno za pomemben korak mojega nekdanjega sodelavca. Sva se morala prenašati v dobrih in slabih trenutkih mislim da vsaj štiri leta, če jih ni bilo kar pet.

Tokratni blog posvečam mojemu nekdanjemu sodelavcu Jerneju, ki se to soboto poroči s svojo Polono. Jernej ve, da sva si bila včasih kot pes in mačka. Na trenutke mi je šel tako na živce (jaz pa njemu verjetno tudi), da sem mislila mulca v zemljo zakopat. Sva pa na tiho drug drugega cenila zaradi dela, ker sva se znala obrnit, dostikrat sva rada rekla kakšno politično in ko je bil žur, sva bila "tam, tam". :-)

Z Jernejem sva rojena istega leta, le dva dni razlike in celo v isti porodnišnici. Splošno znano je, da so Jernej in stare mame najboljši par, njegov omiljeni pevec za vse čase pa je Oliver Dragojević.

Ko smo delali še skupaj v Klubu Grajski park, smo zakotalili marsikatero "bučo", se imeli fino do jutra in še dlje, šli na pivo, pico, se pa tudi takooo skregali, da nismo govorili več dni.

Nikoli ne bom pozabila, ko smo šli smučat. Jernej, se spomniš, kako smo bili na Krvavcu, midva skupaj na sedežnici, Sandi in Petek zadaj, pa sem jaz po nesreči dol padla in so vlečnico ustavili samo zato, ker si ti mene držal za bundo in sem dobesedno bingljala s sedežnice? :-) No, potem kakšno leto kasneje smo šli spet za en dan raje smučat na Cerkno, kot pa delat, in smo se seveda ustavili v prav vsaki vaški gostilni, da smo naredili popis inventarja. Kakšno tako neumnost, bi si želela, še lahko kdaj skupaj naredimo!

S Polono vama želim vse dobro in srečno jutri :-)