Tudi pri nas kuhamo in pečemo

V naši družini Loštrek - Žižek, smo trije otroci. Upam si trditi, da sem največja gurmanka med vsemi tremi ravno jaz. Brat Aljaž sicer rad kaj dobrega poje, a se mi zdi, da ne bo delal panike, če celo življenje jédel le standard. Za sestro Tajo pa je omembe vredna hrana samo čokoladni namaz (Nutella), koruzni kosmiči (Corn flakes) in hrenovke.

Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi:

gurmán tudi gúrman -a m (ȃ; ȗ) kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače, sladokusec: velik gurman je; jedla je s slastjo gurmana; pren., ekspr. predstava bo zadovoljila še tako velike gurmane

No, to sem jaz brez dvoma. Zame je popoln konec tedna, če se dobro jé in kaj dobrega spije. Zdaj sva možem že tako daleč, da se odpraviva na izlet v tisto smer, kjer se je odprla kakšna nova restavracija ali pa še nisva bila.

Se pa vedno pogosteje vrtiva tudi po najini kuhinji - sploh, odkar sva na svojem. Doma na primer nisem nikoli hotela kuhat, ker sem vedno morala pripravit kar je bilo naročeno, da ne govorim, da je moja mati živce zgubljala, ko me je gledala kako kuham. Baje me je težko gledala, ker sem bila nerodna in mislim si, da verjetno tudi kuhinja ni bila najbolj čista po zločinu, ker tudi danes naredim totalno razdejanje. Ampak veste, Jamie Oliver tudi kuha tako, da vse "frči". Tako, da ne vidim večjega problema. Temu jaz rečem strastno kuhanje! :-)

Z možem rada eksperimentirava, se igrava s sestavinami, okusi, različnimi stili kuhe in pri tem zelo uživava.

Nekateri prijatelji so že lahko uživali v najinih dobrotah in do sedaj so še vsi ostali živi.

Matjaž in Nina sta bila pri nama na obisku v decembru in takrat sem prvič pripravila trenutno zelo moderne cupcakese. 

Cupcakesi sicer niso nek kulinarični presežek, so pa lepi za videt in prijazni času, saj so narejeni kot bi mignil.

Se razume, prvi poskus je prvi poskus in temu primeren rezultat. Ne morem reči, da niso uspeli, a prav perfektni tudi niso bili. Prvo kot prvo sem mafine predolgo pekla in je dno postalo (pre)trdo, drugič pa sem ga milo rečeno "posračkala" pri kremi, ker sem jo naredila na osnovi masla in je bila na koncu pretežka in premastna. Okusna sicer zelo, a žilnemu sistemu vseh vpletenih, pa ravno nisem naredila usluge.

No, dvorni preizkuševalci smo tisti večer preživeli, a omembe vredne so te male tortice, ki sem jih naredila v januarju, doma, pri nama v Šiški.

Mafine sem naredila na čokoladni osnovi (recept sem dobila tu), kremo pa na sirovi, z dodatkom vanilje in rumenega barvila (recept je dostopen tu). 

 

Osnovna tekstura je bila tokrat res tekoča, rahla in gladka in brez grudic ("Yes!!")! 

Tudi krema mi je uspela odlično, edino ne znam se še čisto rokovati z orodji za dekoriranje. Morda je problem tudi, da so pripomočki bolj slabe kvalitete. Moj moto namreč je, da si moraš vsako stvar zaslužiti, oziroma z resnostjo (v tem primeru do peke) pridejo tudi profesionalni pripomočki. Dokler pa ne pečem na tedenski bazi. . . smo tu, kjer smo.

 

Cupcakesi niso prav nič težkega in so mala šola za začetnike, sploh, če se prvič spogledujemo z dekoriranjem in pripravami različnih krem.

***

Je pa ta zapis nastal na podlagi pogovora s prijateljico, ki ni mogla verjet, da rada kuham in pečem, jaz pa sem se ponovno začudila, kako (čudno) me okolica dojema. Sicer je res, da kuham in pečem ZELO občasno, a po mojem je skrivnost ravno tu. Kuha in peka sta zame prostočasni dejavnosti in me sproščata. Imam namreč to srečo, da pridem v kuhinjo pogledat samo, ko mi zapaše.