Restavracija Klein, Antwerpen

Petek. Private Dinner Club. Klein Agency. 7 hodov. Gostitelja: Maša Lončarič Kleinhample in John Kleinhample. 12 ljudi. Ena miza. 19.45 - 23.00. Čas se ustavi. Razvajanje brbončic in oči.

Prijatelja Maša in John sta pred kratkim odprla restavracijo. Ja, prav ste slišali. Čisto pravo in samo njuno restavracijo, v prostorih njunega delovnega studia v Antwerpnu. Vstop v restavracijo je topel, prostor diši po lesu in dobrodošlico ti izreče nasmejani John, medtem pa Maša že hiti s pripravo “pijače dobrodošlice”. Očara luč z rastlinjem nad osrednjo mizo, očara do zadnjega detajla brezhibno pripravljena miza.

Maši in Johnu skočim v objem, saj ju nisem videla že od njune poroke, konec avgusta 2014 na Obali – to je bila poroka, a o njej kdaj drugič. Vsekakor najbolj posebna do sedaj.

Posebnost njunega tako imenovanega 'Private Dinner Cluba' je, da je samo za 12 ljudi, ter da vsi začnemo večerjati 7 hodni meni ob enakem času - 8.15. Maša je glavni chef in se po pijači dobrodošlice neopazno prestavi v kuhinjo, John pa medtem posede goste in razloži njuno nadvse nestandardno karto vin in piv.

Z družbo smo izbrali riesling "Kung fu Girl" (2013) iz države Washington in vino naju je tako navdušilo, da je ena steklenica sedaj pri nama in čaka na posebno priložnost.

Hrana je bila božanska, še večje presenečenje pa so bile vse kombinacije okusov, da ne govorim o postrežbi – očem prijetna.

 Večer smo otvorili z grenivkinim carpaccom, posutega s kaprami, listki mete in tanko narezane čebule, poper in gorčična semena. Osupnila sem, ko sem dobila to kombinacijo sestavin na mizo in nato prav počasi uživala v vsakem grižljaju.

Druga jed me je bolj kot z okusom prepričala z vonjem - banana ovita s prekajeno slanino, ponzu omako, z lesenim in z viskijem prekajenim čipsom. Tega nepozabnega vonja žal ne znam opisati z besedami, tako je bil poseben, intenziven, netipično “smoky”.

Nadaljevali smo s cvetačno juho, s kokosovo peno, limonino travo, limono, čebulo, česnom, sezamovi semeni in oljčnim oljem.

Da je imela vsaka jed osebni pridih glavne mojstrice Maše, so dokaz le nekaj ur pred odprtjem restavracije narejeni neke vrste tortelini, polnjeni z rdečo peso, timijanom, ricotto in posuti z orehi. Božansko!!

Nekaj posebnega je bil tudi losos v zeleni - kisli omaki, skupaj z umami pivom iz Danske, ki je bil pika na I, k celotni harmoniji okusov.

Tik pred zaključkom, drage dame in gospodje, je prišel kralj živali - svinjina, s pečenim vijoličnim krompirjem, viskijem, vasabi omako in rdečo čebulo! Zmagovalna jed po mojem izboru.

Sladica je moja naslednja zmagovalka - zamrznjena sirova torta, pasijonka in koktejl z zelenim čajem in viskijem.

Pred vrnitvijo v Bruselj, pa sva si z možem morala privoščiti še vsak svoj koktejl. Jaz sem prisegla na sako s svežo grenivko, Vatroslav pa ni mogel mimo viskija Maker's mark z ingverjem.

Posebna je bila tudi družba. Ideja, da vseh 12 ljudi sedi za isto mizo je odlična in kar kliče po druženju, pogovoru, izmenjavi informacij in mešanju tujih jezikov. Zelo inspirativno.

Maša in John sta perfekcionista in taka je tudi njuna restavracija: popolna, drugačna, navdihujoča in navdušujoča.